Domov Projekti Raziskovalne naloge Seznam nalog
Na šoli se izvajajo različni projekti.
PROJEKT: RAZREDNIK KOT SOGOVORNIK
OD KOD SO IZŠLE POBUDE ZA PROJEKT?
Šola izobražuje in vedno tudi vzgaja. V preteklih letih smo se na šoli vedno bolj zavedali, da najvišje vzgojne cilje lahko dosegamo tako, da spodujamo razvoj pozitivne samopodobe pri mladostnikih. Šola si prizadeva ta cilj dosegati celostno skozi ustvarjanje kulture dobrih odnosov, specifično in usmerjeno pa z internim šolskim projektom Razrednik kot sogovornik.
Razredne ure v okviru projekta Razrednik kot sogovornik predstavljajo nadaljevanje in nadgradnjo izkušenj, ki smo jih kot pedagoški kolektiv pridobili z aplikacijo Programa za razvijanje občutka lastne vrednostni (v nadaljnem besedilu: OLV). Razredniki so bili dodatno usposobljeni za to, da so lahko izvajali delavnice v manjši skupini dijakov. Raznolike aktivnosti v delavnicah in socialne igre so spodbujale medsebojno komunikacijo med dijaki, predvsem pa odpirale pomembne življenjske teme mladostnikov: razmišljanja o poznavanju samega sebe, o pravilih, ki uravnavajo socialno življenje ljudi, o lastnih odnosih z drugimi ljudmi, o razumevanju lastnih čustev in konstruktivnih načinih reševanja osebnih stisk in težav.
KAJ JE POZITIVNA SAMOPODOBA?
Ljudje, ki imajo pozitivno samopodobo, čutijo, da so kompetentni (zaupajo vase in svoje zmožnosti, da bodo uspešni v temeljnih življenjskih izzivih) in doživljajo samospoštovanje (sprejemajo svoj realni jaz, občutijo lastno vrednost življenja in iskanja sreče). Pozitivna samopodoba nastaja od najzgodnejših izkušenj v otroštvu, posebno intenzivno se oblikuje v adolescenci. Največji vpliv na njen razvoj imajo starši in družina, nekoliko kasneje vrstniki in širše socialno okolje.
Zakaj je pozitivna samopodoba pomembna? Med drugim tudi zaradi …
… izzivov adolescence…
- adolescenca je kritično obdobje razvoja osebne identitete za večino mladostnikov;
- pozitivna samopodoba olajša prehajanje skozi to obdobje;
… preventive tveganega vedenja mladostnikov…
- v Sloveniji je kajenje, uživanja alkohola in prepovedanih drog med mladostniki še vedno v porastu;
- odvisnosti vseh vrst so praviloma povezane z negativno samopodobo oziroma nizkim občutkom lastne vrednosti;
… pomena uspešnosti v šoli …
- pozitivna samopodoba je povezana z višjimi učnimi rezultati in obratno;
- občutek kompetentnosti in samospoštovanja je pomemben tudi pri odločanju za ustrezno stopnjo šolanja in izbiro poklica.
Obseg in cilji projekta Razrednik kot sogovornik
V šol.l. 2006/2007 so v projekt Razrednik kot sogovornik vključenih devet razrednikov: Bončina Mitja, Selan Perovšek Suzana, Trope Irena, Gabrič Alenka, Furlan Mirjana, Marijanović Saša, Papež Nina, Ciglič Ivica in Masterl Tanja. Projekt vodi šolska psihologinja Jasna Vesel.
Cilji projekta so naslednji:
- Usposobiti razrednike in druge strokovne delavce šole za izvajanje različnih delavnic in socialnih iger ter moderiranje razgovor z dijaki (socialne igre iz strokovne literature, delavnice iz programa Mladinske delavnice in programa Razvijanje pozitivnega samovrednotenja mladostnikov).
- Razredniki 1. in 2. letnika v gimnazijskem in ekonomskem programu bodo izvedli po 5 razrednih ur z delavnicami v okviru svojega razreda, praviloma v dveh skupinah (skupno 10 ur za razrednika). V 1. letniku je cilj razrednih ur SPOZNAVANJE, v 2. letniku pa POVEZOVANJE.
- Razredne ure z delavnicami bodo prispevale k oblikovanju razrednih skupnosti, saj so razredne ure kvalitetnejše, dijaki se hitreje in bolje spoznajo med sabo, razvijejo več tolerantnosti in socialnih spretnosti v komuniciranju. Razrednik bolj pozna dijake v svojem razredu, v šolskem prostoru se odpirajo teme pogovorov, ki so pomembne v obdobju adolescence, razrednikova komunikacija z dijaki pa se tako tudi vsaj občasno obrne stran od siceršnje usmerjenosti sodobne šole v storilnost in tekmovalnost.
Pripravila: Jasna Vesel, koordinatorica projekta
INTERNI PROJEKT RAZVIJANJE UČNIH STRATEGIJ
Z vstopom v srednjo šolo se od dijakov pričakuje obvladovanje različnih učnih strategij na različnih predmetnih področjih. Kako se dijaki učijo? Koliko znajo samostojno uravnavati svoje učenje tako, da bi v šoli dosegli cilje, ki so si jih zastavili (samoregulacija učenja)? Koliko se zavedejo pomena vseživljenjskega učenja? Ali uspejo v času srednje šole razviti lastno kompetenco učenja? Opažanja staršev, učiteljev in dijakov samih kažejo, da se dijaki pogosto ne znajo učiti, hitro prenehajo z učenjem, če naletijo na oviro ali pa so premalo motivirani, da bi se nečesa naučili.
Interni projekt RAZVIJANJE UČNIH STRATEGIJ je izraz teženj šole, da dijakom posreduje pomembno podporo pri njihovem spoznavanju in razvijanju učne kompetence: učiteljevo zanimanje za njihov način učenja pri posameznem predmetu in njegov načrt za razvijanje posamezne strategije v okviru pouka. Izkušnje v projektu v preteklih štirih letih so pokazale, da sodelovanje v projektu učitelje senzibilizira za vprašanja, kako se dijaki zares učijo in jih dodatno strokovno usposablja za direktno in indirektno razvijanje učnih strategij dijakov. Projekt poteka tako, da se učitelji na skupnih mesečnih srečanjih v obliki delavnic pripravljajo na direktno poučevanje izbrane učne strategije v okviru svojega predmeta, npr. uporaba glasbe za izboljšanje koncentracije, strategije matematičnega reševanja problemov, bralne strategije učenja iz učbenikov ipd.
Obseg in cilji projekta Razvijanje učnih strategij
V šol. l. 2006/07 so vključeni v projekt naslednji učitelji: Križ Iztok, Bajde Duša, Potisk Zorka, Selan Perovšek Suzana, Šega Sanja. Projekt vodi šolska psihologinja Jasna Vesel. Cilji projekta v tem šolskem letu:
- Izvedba šestih strokovnih sestankov projektne skupine, enkrat mesečno, september 2006 do vključno april 2007 ter oblikovanje priprave posameznega učitelja za direktno poučevanje bralnih učnih strategij za učenje iz učbenika – PV3P.
- Izvedba direktnega poučevanja strategije PV3P v najmanj 5 razredih v obsegu najmanj 4 pedagoških ur. V projekt bi bilo tako vključenih predvidoma okoli 140 dijakov.
- Oblikovanje predlogov in načinov za razvijanje učnih strategij učencev na nivoju šole.
Pripravila: Jasna Vesel, koordinatorica projekta
PROJEKT EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA
EKO šola
Namen EKO šole je načrtovanje in izvajanje aktivnosti, ki razvijajo pri dijakih zavedanje o vplivu človeka na okolje, o ustreznem ravnanju z okoljem. Šola bo oblikovala načrt delovanja projektnega tima, v katerega so vključeni dijaki in učitelji. V tem letu se bomo posvetili razširjanju zavesti o pomenu varovanja okolja v širši krog dijakov. Nadaljevali bomo z ločenim zbiranjem odpadkov, zbiranje starih kartuš in baterij, vseslovenski literarni natečaj na okoljske teme, EKO znak – dokončno oblikovanje, EKO dan, vključevanje EKO vsebin v pouk in druge dejavnosti šole sodelovanje na različnih ekoloških natečajih.
Projektni tim bo skrbel za sodelovanje šol na različnih ekoloških razpisih ter vodil dejavnosti v šoli. Vodji projektnega tima sta Milena Čahuk in Nina Papež