EKOŠOLA

Ekošola kot način življenja - predstavitev projekta

1.0. Opis in vsebina projekta
1.1. Kaj je projekt Ekošola kot način življenja
Ekošola je projekt evropskega združenja in je sestavni del prizadevanj Evropske unije za okoljevarstveno izobraževanje. Nosilec projekta je sklad za okoljevarstveno izobraževanje - Foundation for Environmental Education - FEE, ki je bila ustanovljen z namenom, da organizirano in načrtno pospeši okoljsko izobraževanje in ozaveščanje.

1.2. Kaj združuje FEE kot nosilec projekta
Foundation for Environmental Education - FEE združuje štiri projekte: Eco - Schools, Blue flag, Young report  in Eco - Forest. V Sloveniji potekata dva projekta: Eco-Schools > Ekošola in Blue flag > Modra Zastava.

1.3. Katere članice so vključene v projekt Ekošola
Bahami, Belgija, Bolgarija, Brazilija, Ciper, Češka, Čile, Črna gora, Danska, Dominikanska Republika, Estonija, Finska, Francija, Gračija, Hravška, Irska, Islandija, Italija, Jamajka, Japonska, Jordanija, Južna Afrika, Kanada, Kazahstan, Kenija, Kitajska, Latvija, Litva, Makedonija, Malta, Maroko, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Nova Zelandija, Poljska, Portoriko, Portugalska, Romunija, Rusija, Slovaška, Slovenija, St. Martin, Škotska, Španija, Švedska, Tunizija, Turčija, Velika Britanija in Severna Irska, Wales.

1.4. Kako je projekt poimenovan v Sloveniji, kdo ga usmerja, kdo vodi
V Sloveniji poteka projekt, ki se imenuje "EKOŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA", v okviru društva "DOVES - Društvo za okoljevarstveno izobraževanje Slovenije". Projekt vodi in usmerja programski svet pod vodstvom nacionalne koordinatorke prof. Nade Pavšer.

Programski svet ekošole kot način življenja sestavljajo:

• strokovnjaki za okoljevarstveno izobraževanje v Sloveniji
• predstavniki okoljskih organizacij: Pomurski ekološki center ter EKOS Zasavje
• nekateri ravnatelji ter
• koordinatorji projekta na šolah.

Projekt Ekošola kot način življenja je program, ki uvaja načrtno in celostno okoljsko vzgojo v osnovne in srednje šole skladno z metodologijo 7 korakov, ki jih lahko primerjamo z ISO standardi 14001. V program se lahko vključi šola kot celota (učitelji, učenci, vodstvo šole, svet šole, svet staršev in predstavniki lokalnih oblasti). Vedno bolj se je potrebno zavedati, da je temelj odgovornega odnosa do okolja izobraževanje, ki ni le posredovanje in pridobivanje znanja, ampak dejavno spreminjanje kulture obnašanja in ravnanja. S projektom »Ekošola kot način življenja« se gradijo vrednote za odgovoren način našega bivanja na tem planetu.

Prav »Ekošola kot način življenja« skozi metodološko dodelan in mednarodno primerljiv model razvija odgovorno ravnanje z okoljem in naravo z možnostjo medpredmetnega povezovanja znanja za življenje.

Zavedanje, da bodo današnji učenci lahko vplivali in sprejemali pomembne odločitve že v bližnji prihodnosti, je eno od temeljnih načel Ekošole kot načina življenja. Otroci in mladi že danes preko dejavnosti v ekošoli postajajo pravi ambasadorji Slovenije za uresničevanje trajnostnega razvoja in tudi vplivajo na obnašanje odraslih ter spreminjajo njihove vzorce ravnanja, če je to potrebno.

Projekt »Ekošola kot način življenja« se v Sloveniji vodi preko društva DOVES - Društva za okoljevarstveno vzgojo Evrope izključno »voluntersko«.

1.5. Kdo in na kakšen način se lahko vključi v projekt
V delo ekošole se vključujejo učenci, učitelji, strokovni delavci, tehniško osebje na šoli, starši, strokovnjaki in predstavniki lokalnih oblasti. Le tako si lahko ekošole v domačem kraju pridobijo večji ugled. Najpomembnejša naloga ekošole je, da deluje izven svojega dvorišča, na področju celotnega šolskega okoliša.

1.6. Kdaj se vključiti v program?
Z izpolnjeno "Prijavnico" se ustanova vključi v program, ko v celotnem kolektivu dozori volja in želja po uresničevanju izobraževanja za trajnostno prihodnost. Najprimernejši čas je seveda začetek šolskega leta. Takrat se oblikujejo obrazci "Letni načrt ekošole-ekovrtca-ekodoma za tekoče šolsko leto". Pričenjajo se tudi projekti, ki jih razpisuje nacionalna koordinacija. Lahko pa se nam pridružite in pričnete z izvajanjem naših projektov tudi malce kasneje. Vse ustanove, ki se nam boste z izpolnjeno "Prijavnico" javile po mesecu marcu v tekočem letu, bomo uvrstili v našo bazo podatkov. S tem bodo predlagani koordinatorji že pričeli dobivati naša elektronska sporočila, ustanova pa bo v prehodnem obdobju počakala na začetek novega šolskega leta. Zakaj tako? Z objavo razpisa za "Mednarodni certifikat - Ekozastavo za tekoče šolsko leto", se končujejo tudi vsi projekti, ki jih je razpisala nacionalna koordinacija. Po ustanovah do konca šolskega leta potekajo v večji meri samo še projekti in okoljske dejavnosti, ki so organizirane, vodene in evalvirane na posamezni ustanovi.

2.0. Namenski cilji projekta
2.1. Komu je projekt Ekošola kot način življenja namenjen
Projekt je namenjen načrtnemu okoljskemu osveščanju in izobraževanju v osnovnih in srednjih šolah. Ekošola poveča zavest in skrb za človeka vključno z varovanjem zdravja, graditvijo medsebojnih odnosov, skrbi za okolje in naravo. Skratka celostno gradi človeka za prihodnost.

2.2. Kaj vsebuje Ekošola kot način življenja

• Okoljsko vzgojo kot sestavni del ciljev in vsebin vsakega predmeta posebej,
• vključuje naravoslovne dejavnosti za povezovanje ciljev in vsebin med predmeti,
• vključuje vrednostne cilje v življenje šole,
• organizira dejavnosti z mladimi, ki so odraz ustvarjalnosti novih idej in akcij,
• celovito organizira vzgojno dela znotraj šole v povezavi s krajem in nosilci odločanja,
• povezuje mlade med državami Evrope in sveta,
• ekošola je šola za življenje.

3.0. Objektivni - neposredni cilji projekta
3.1. Predvidevanja projekta …
Projekt predvideva uvajanje drugačnih metod in oblik dela pri pouku, medpredmetno povezovanje, nujnost projektnega delovanje in povezovanja delovanja na šoli in izboljša medsebojne odnose na šoli in izven nje. Predvsem pa spreminja obnašanje, miselnost in odnos do narave.

Projekt predvideva:

• oblikovanje mreže ekošol,
• izdajanje priročnikov za izvedbo tematskih sklopov: voda, energija, odpadki,
• tematske sklope, ki jih šola izbere glede na aktualnost in okolje,
• izvedbo seminarjev za koordinatorje in učitelje vključene v projekt,
• strokovne ekskurzije,
• srečanja koordinatorjev šol za izmenjavo mnenj in izkušenj,
• razstave in predstavitve,
• druženje učencev in dijakov ter izmenjavo izkušenj tako v državi, kot med državami.

4.0. Kratek opis projekta
4.1. Projekt je sestavljen iz 7 korakov
Ekošola je program sestavljen iz sedmih korakov, ki jih uvaja šola dve leti. Šola, ki izpelje vseh sedem korakov in doseže opažene rezultate in izboljšanje okolja v kraju kjer deluje, se poteguje za nagrado ekošole. Takšna šola postane nosilka ekozastave, ki jo podeli Evropsko združenje za okoljsko izobraževanje - FEE.

Ekozastava je šoli vidno priznanje za okoljsko delovanje. Logotip ekošole lahko šola uporablja na svojih dopisih in drugih tiskanih materialih. Nagrada se obnovi vsako leto. Ekošola pa vključi šolo v evropski projekt vsesplošne skrbi za okolje.

4.2. Zakaj so pomembni koraki
Ekošolarji, ki ob pomoči svojih mentorjev, ravnatelja, župana, … opravijo sedem korakov, so na pravi poti, da bi njihova šola dobila zastavo, ki je znak visoke okoljske zavesti vseh učencev in učiteljev šole:

1. Ustanovitev ekoprogramskega sveta šole:
Ekoprogramski svet usmerja okoljske dejavnosti šole, določi cilje delovanja in skrbi za vključevanje učencev, učiteljev, vzgojiteljev, staršev, ostalega osebja šole in predstavnikov lokalne skupnosti v projekt.

2. Pregled okolja in proučevanje vplivov šolskega okolja na delovanje kraja, v katerem šola deluje:
Ekošolarji morajo delovati v svojem lastnem okolju. Če pa želijo delovati v svojem kraju, morajo biti seznanjeni z dogajanjem v njem.

3. Načrtovanje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev ter spremljanje le-teh:
Na šoli v okviru kratkoročnih ciljev pripravijo program za varčevanje z vodo in elektriko, zmanjšanje količine odpadkov ipd. Velika večina ciljev je lahko kratkoročnih. Ekošolarji skozi šolsko leto spremljajo njihovo uresničevanje. Takšni cilji so recimo postavitev razstave, organizacija okrogle mize ipd. Nekateri cilji, ki si jih zastavijo, so dolgoročni, saj je za njihovo izvedbo potrebno daljše časovno obdobje. Takšni dolgoročni cilji so pobuda za postavitev čistilne naprave, ali pritisk na lokalno oblast za ureditev odlagališča v kraju.

4. Ovrednotenje oz. evalvacija predvsem kratkoročnih ciljev ob koncu šolskega leta in stalno spremljanje dolgoročnih ciljev:
Redki so projekti, pri katerih bi vse potekalo popolnoma brez napak. Potem, ko šolarji opravijo neko delo, je potrebno podati oceno o njem. Na ta način ugotavljamo, kaj bi bilo mogoče še izboljšati in kaj pohvaliti.

5. Priprava izvedbe tematskih sklopov za delo v šoli in izven nje:
Vsaka ekošola mora izbrati temo, s katero se bo še posebej ukvarjala: odpadki, voda, energija ali druge aktualne okoljske teme.

6. Informiranje in osveščanje:
O svojem delu obveščajo medije in druge ekošole v Sloveniji in v drugih državah. Če tega ne bi počeli, bi opravljeno obviselo v zraku. Hkrati tudi osveščajo prebivalce, da je okolju prijazno ravnanje v prid vsem.

7. Podpis ekolistine:
Ekolistina je izjava o ekološkem poslanstvu šole, za delovanje ekošole s partnerji v projektu in nacionalno koordinacijo. Partnerji se bodo zavzemali za dvigovanje ekološke zavesti, spreminjanje navad, vplivanje na lokalne institucije, ki naj bi uvajale ukrepe za okolju prijaznejše ravnanje. Ekolistina odraža osveščanje za ohranjanje narave in hotenje za spreminjanje v skladu s sonaravnim razvojem kraja, občine, države.

5.0. Pomen rezultatov
5.1. Kaj ponuja ekošola
Ekošola ponuja vrsto praktičnih rešitev in vzpodbud za uresničevanje okoljskega osveščanja v in okrog šole:

• izboljša šolsko okolje,
• zmanjša količino smeti in odpadkov,
• skrbi za razvrščanje odpadkov,
• z energetskim varčevanjem zmanjša finančne obremenitve,
• vključuje krajane in krajevno oblast v razne akcije,
• pridobi sponzorje,
• dobi krajevno medijsko odzivnost,
• se povezuje z drugimi šolami v Sloveniji in Evropi.

S svojo demokratičnostjo, odprtostjo, vključevanjem idej in prispevkov posameznika, je eko šola tudi mesto za vzgojo demokratične državljanske kulture.

Finančne izboljšave:

• varčevalni in prijazni odnos do okolja lahko šoli prihrani denar,
• varčevalni program za vodo (tudi z uporabo kapnice),
• varčevalni program za energijo,
• zmanjšanje odpadkov in njihovo ločeno zbiranje,
• pritisk na krajevne in državne organe za ustrezno predelavo sortiranih odpadkov.

Ekošola bogati čustvene vezi otroka do narave. Uči ga spoštovati drugačnost in ceniti naravne dobrine. Ekošola daje učencem in učiteljem priložnost, da znanje, ki ga pridobijo pri pouku, uporabijo v vsakdanjem življenju v šoli in izven nje. Za izpeljavo ciljev okoljskega izobraževanja izbira zanimive metode dela ter učencem pomaga uporabiti znanje, ki so osvojili pri pouku, za reševanje vsakdanjega življenja.

6. Razvoj slovenske ekošole
Ob svetovnem dnevu varovanja okolja - 5. juniju, vsako leto najuspešnejšim šolam podeljujemo mednarodna priznanja - ekozastave. To je tudi edino veliko javno priznanje slovenskim šolam za okoljevarstveno delovanje, skladno z mednarodnimi kriteriji, zato ga temu primerno in slovesno obeležujemo.